Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja: Dve poti, ena ključna razlika
Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja predstavlja eno najpomembnejših razlik v sodobnih raziskavah zavesti, hkrati pa tudi eno najmanj razumljenih. Milijoni ljudi vsak dan prakticirajo čuječnost, vendar mnogi poročajo o omejitvi: o točki, kjer praksa pomiri samo površino osebne napetosti, vendar pusti globljo strukturo identitete nedotaknjeno.
Senad Dizdarević je ustvaril metodo AIPA (Awakening Into Pure Awareness – Prebujenje v Čisto Zavedanje), da bi predstavil stanja, ki obstajajo onkraj te omejitve in pokazal pot do resnične osebnostne preobrazbe.
Čuječnost oziroma mindfulness se pogosto uporablja za sodobne psihološke težave – od obvladovanja anksioznosti do izgorelosti na delovnem mestu. Toda kaj, če je najbolj razširjena kontemplativna praksa na Zahodu zgrajena na temeljnem nerazumevanju tega, kaj zavest dejansko je?
Ta članek preučuje ključne strukturne razlike med čuječnostjo, ki temelji na pozornosti, in Čistim Zavedanjem, ki temelji na zavedanju. Obenem tudi pojasni, zakaj ta razlika prinaša globoke posledice za rekonstrukcijo identitete, uravnavanje čustev in trajno osebno preobrazbo.
Članek sem prevedel iz angleške verzije – https://www.letterstopalkies.com/2026/05/04/mindfulness-vs-pure-awareness-why-the-aipa-method-produces-permanent-identity-transformation/
– zato lahko zveni nekam po angleško.
Čuječnost in Čisto Zavedanje: Osnovni pojmi
Kaj je čuječnost?
Čuješnost je praksa namernega usmerjanja pozornosti na izkušnjo sedanjega trenutka – misli, občutke, čustva – z nepresojajočim opazovanjem. Čuječnost, ki izhaja iz budistične meditacije vipassanā in jo je Jon Kabat-Zinn razvil v klinične okvire, kot je MBSR (Mindfulness-Based Stress Reduction – zmanjševanje stresa na podlagi zavestnosti), deluje predvsem na ravni uravnavanja pozornosti. Praktikanta uči, da opazuje mentalno aktivnost, ne da bi ga ta avtomatično nadzorovala. Rezultat je zmanjšana reaktivnost, izboljšano uravnavanje čustev ter merljivo zmanjšanje stresa in tesnobe.
Kaj je Prebujenje v Čisto Zavedanje?
Čisto Zavedanje je osnovni element Obstoja (skupaj z Energijo in njenimi različnimi materialnimi stanji), stabilna, nereaktivna podlaga zavesti, pozornosti in zavedanja, ki leži v ozadju vsake miselne aktivnosti. To lahko zaznavamo kot tiho prisotnost, ki obstaja pred mislijo, čustvom in identiteto.
Prebujenje v Čisto Zavedanje je osebnosni razvojni proces in strukturiran napredek skozi tri stopnje, v katerih se praktikant premakne od identificiranja z umom, telesom in delnimi osebnostmi, ki jih poganja ego, prek vse daljših obdobij stabiliziranega zavedanja do trajne rekonstrukcije identitete, s čimer postane Bitje Čistega Zavedanja. Medtem ko mindfulness (čuječnost) trenira pozornost, metoda AIPA preoblikuje identiteto, ki ustvarja vzorce, ki jih mindfulness lahko le opazuje.
Zmeda okoli čuječnosti
Čuječnost, kot se običajno prakticira in poučuje na Zahodu, se opredeljuje kot »posvečanje pozornosti sedanjemu trenutku brez sodb«. To je formulacija, ki jo je populariziral Jon Kabat-Zinn in jo je prevzela klinična psihologija, programi korporativnega dobrega počutja in kultura samopomoči. Praksa je bila operacionalizirana v strukturirane protokole, kot sta zmanjševanje stresa na podlagi zavestnosti (MBSR) in kognitivna terapija na podlagi zavestnosti (MBCT), pri čemer se je medtem nabralo znatno število kliničnih raziskav.
Kljub svoji priljubljenosti pa zavestnost nosi temeljno dvoumnost, ki jo celo raziskovalci težko rešijo. Pregled iz leta 2024, objavljen v reviji Mindfulness, je preučil obstoječe definicije in ugotovil vztrajne neskladnosti v tem, kako se ta konstrukt operacionalizira.
Ugotavlja, da je bila čuječnost različno opisana kot lastnost, stanje, praksa in kognitivna spretnost, pogosto v isti študiji. Kot je opazil William Mikulas v svojem vplivnem članku »Mindfulness: Significant Common Confusions«, je združevanje koncentracije, zavesti, vpogleda in odnosa pod enim samim krovnim izrazom ustvarilo praktične težave tako za raziskave kot za prakso.
Osnovna zmeda je naslednja: čuječnost, kot se običajno uči, je v osnovi praksa, ki temelji na pozornosti. Uči praktika, da usmerja in ohranja pozornost – na dihanje, telesne občutke, misli ali zunanje dražljaje. Toda pozornost je po svoji naravi omejena in gibljiva oblika zavesti. Osredotoča se, zožuje, izbira in se premika. Je instrument uma. In prav ta razlika – med instrumentom in podlago, s katere instrument deluje – je tisto, kjer se metoda AIPA razlikuje od vsega, kar predlaga čuječnost.
»Čisto Zavedanje je samo zavedanje in nič drugega. Ni bitje, kaj šele bog ali Stvarnik, ne čuti, ne misli, ne govori in ne deluje. Nima namena, načina delovanja in cilja. Preprosto je. Obstaja.«
— Senad Dizdarević, Metoda AIPA
Pozornost ni Zavedanje: strukturna razlika
V metodi AIPA (Prebujenje v Čisto Zavedanje) je odnos med zavestjo, pozornostjo in zavedanjem opredeljen z natančnostjo, ki je v običajni literaturi o čuječnosti ni. V skladu s kognitivno-fenomenološkim modelom AIPA ima Čisto Zavedanje tri izraze: zavest (osnovno stanje zavestnosti), pozornost (omejena, premična oblika zavedanja, ki se osredotoča na določene objekte) in zavedanje zavedanja – neposredno spoznanje, da se zavedaš zavedanja.
Ta okvir razkriva ključni pomanjkljivost pri praksi čuječnosti: s treniranjem pozornosti ostaja praktikant znotraj uma. Uporablja miselno sposobnost za opazovanje miselne vsebine. Opazovalec in opazovano ostajata znotraj istega kognitivnega sistema.
V kontemplativni nevroznanosti to ustreza temu, kar so Lutz in sodelavci (2008) opredelili kot meditacijo »usmerjene pozornosti« (FA) in »odprtega spremljanja« (OM), ki delujeta znotraj področja pozornosti, ne zavedanja.
Metoda AIPA uvaja tretjo kategorijo, ki presega obe: neposredno prepoznavanje Čistega Zavedanja. To ni osredotočanje, to je ustavljanje miselne aktivnosti in stabilizacija zavedanja, kar metoda AIPA imenuje »zavedanje, da se zavedaš«. Ta premik ni izpopolnitev pozornosti; je popoln odmik od ozke in omejene pozornosti v široko Čisto Zavedanje.
Česa čuječnost ne more narediti: vprašanje identitete
Čuječnost je po svoji naravi strategija za obvladovanje simptomov. Uravnava čustvene odzive, zmanjšuje premlevanje misli in izboljšuje osredotočenost na sedanjost. To so resnične koristi, ki so dobro dokumentirane v stotine kliničnih študij. Čuječnost ne obravnava – in strukturno tudi ne more obravnavati – arhitekture identitete, ki sploh povzroča psihološko trpljenje.
Metoda AIPA to opredeljuje kot temeljno omejitev. Dokler se praktikant še vedno identificira z umom – dokler se »jaz« enači z mišljenjem, čutenjem in pripovedovanjem – nobeno usposabljanje pozornosti ne bo prineslo trajne preobrazbe. Oseba postane bolje uravnana različica istega razdrobljenega jaza, namesto da bi postala strukturno drugačno bitje.
V okviru AIPA se ta fragmentacija opisuje s konceptom delnih osebnosti – namerno fragmentiranih, konfliktnih delov celotne osebnosti, ki imajo vsak svoj značilen način mišljenja, govorjenja in vedenja. Pomemben, Revni, Upornik, Odvisnik – to niso metafore, ampak funkcionalni opisi delovanja neprebujene psihe. Senad Dizdarević je v 22-letni longitudinalni avtoetnografski študiji, na kateri temelji metoda AIPA, identificiral med 250 in 300 različnih škodljivih vedenjskih vzorcev.
Čuječnost lahko pomaga osebi opaziti, kdaj se aktivira delna osebnost. Ne more razpustiti delne osebnosti. Ne more rekonstruirati identitete. Ne more ustvariti tistega, kar metoda AIPA imenuje »enotna, celovita osebnost« – ker nikoli ne izstopi iz sistema, ki je ustvaril fragmentacijo oziroma razdrobitev enotne osebnosti za številne razkoščkane delne osebnosti, ki so v notranjem medsebojnem konfliktu.
Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja
Čuječnost in Čisto Zavedanje nista konkurenčni različici istega pojava. Delujeta na različnih ravneh istega sistema.
Mindfulness je veščina, ki se jo da naučiti, trenirati, meriti in klinično izvajati. Njeni rezultati so resnični, dokumentirani in dragoceni. Zmanjšana tesnoba, izboljšana osredotočenost, boljša čustvena regulacija, zmanjšano razmišljanje; to so pristni rezultati, ki jih podpirajo desetletja raziskav. Za posredovanje na ravni simptomov je mindfulness eno najučinkovitejših orodij, ki jih je ustvarila sodobna psihologija.
Čisto Zavedanje, kot jo opredeljuje metoda AIPA, ni veščina, ampak stanje bivanja. Natančneje, element obstoja, v katerem se praktikant nauči stabilizirati kot svoj stalni dom.
Tristopenjski razvojni proces metode AIPA ne trenira nove veščine na vrhu obstoječe stare identitete. Postopoma razkraja delne osebnosti, ki jih poganja ego in ki ustvarjajo simptome, s katerimi se ukvarja čuječnost, dokler ne ostane le Bitje Čistega Zavedanja. Zavedajoči se je stabilna in nereaktivna oseba, ki ne potrebuje več vzdrževalne prakse čuječnosti, ki ohranja isto identiteto, a le malo lajša simptome, ker vir nestabilnosti ne obstaja več.
Ključna praktična posledica je naslednja: čuječnost sprašuje, kako naj obvladam tisto, kar se pojavi? Metoda AIPA sprašuje, kdo je tisti, v katerem se stvari pojavljajo, in ali se ta identiteta lahko trajno preoblikuje?
To sta različni vprašanji. Prinašata različne rezultate. In za vse večje število praktikov, ki so dosegli zgornjo mejo tega, kar ponuja čuječnost, razumevanje te razlike ni akademsko, temveč je naslednji korak pri razvoju osebnosti.
Metoda AIPA kot naslednja stopnja razvoja
1. Stopnja metode AIPA – prepoznavanje in opuščanje delnih osebnosti, ki jih poganja ego – je bistveno lažje dostopna za praktike, ki so si s čuječnostjo že razvili sposobnost opazovanja. Metoda AIPA jih uči, kaj storiti s tem, kar vidijo: ne da bi se tem upravljali, ampak da bi to razpustili s pomočjo Stikala in naprednih vaj, opisanih v Pismih Palkijem, knjiga 1.
2. Stopnja – vse daljša obdobja stabilizirane Čistega Zavedanja – je naprednim meditatorjem prepoznavna kot nekaj, česar so se dotaknili v svojih najglobljih seansah. Metoda AIPA to naredi za izhodišče namesto za občasen vrhunec.
3. Stopnja – trajna rekonstrukcija identitete kot Bitja Čistega Zavedanja – je tisto, na kar opozarja čuječnost, vendar tega ne doseže. To je stanje, v katerem praktikant ne potrebuje več vzdrževalne prakse, ne prehaja več med reguliranimi in nereguliranimi stanji ter se ne identificira več z delnimi osebnostmi, ki so povzročile prvotno trpljenje. To je dokumentiran in dosežen rezultat, ki ga je avtor prvič dosegel 1. januarja 2006 in ga v naslednjih 20 letih razvil v okvir, ki ga je mogoče poučevati.
Čuječnost je lahko dober začetek, metoda AIPA pa je tisto, h čemur je ta začetek vedno vodil.
Stikalo: Kaj manjka čuječnosti
Osrednji mehanizem metode AIPA se imenuje Stikalo. Gre za tehniko, ki omogoča takojšnjo ustavitev misli, razpustitev identifikacije z umom in vzpostavitev neposrednega stika s Čistim Zavedanjem.
Po besedah njegovega ustvarjalca, Senada Dizdarevića, je zelo preprosta: »Opazujte svoj um, in ko vidite ali slišite, da razmišljate, stisnite dva prsta skupaj in prenehajte razmišljati. Ne borite se z mislimi, ne odganjajte jih, ne nadomeščajte jih z drugimi mislimi, le nežno stisnite dva prsta skupaj in jih ustavite.«
Ta mehanizem nima enakovrednika v praksi zavestnosti. V MBSR se misli opazujejo. V CBT se misli identificirajo, izzovejo in prestrukturirajo. V obeh primerih ostane praktikant mislec, ki dela z mislimi.
Stikalo deluje po povsem drugačnem načelu: ne gre za upravljanje misli, ampak za ustavitev uma in namerno prenehanje mišljenja, ki ustvari tišino, v kateri se lahko praktikant zave Čistega Zavedanja.
Raziskave o »izkušnji brez vsebine« v meditaciji – kot je sinteza dokazov, ki so jo Woods, Windt in Carter objavili v reviji Phenomenology and the Cognitive Sciences (2022) – so začele dokumentirati tisto, kar so kontemplativne tradicije že dolgo opisovale: stanja, v katerih je duševna vsebina (misli, zaznave, duševne podobe) popolnoma odsotna, zavest pa ostaja.
Metoda AIPA s Stikalom ponuja neposreden in praktičen mehanizem za dostop do tega stanja. Ne kot občasno meditativno izkušnjo, ampak kot veščino, ki jo je mogoče trenirati in ponavljati, tako da postane temelj prestrukturirane identitete.
Tri stopnje prebujenja v primerjavi s zastoji pri čuječnosti
Metoda AIPA opredeljuje tri različne stopnje razvoja, ki prikazujejo pot od običajne zavesti do stabilizacije v Čistem Zavedanju:
1. Stopnja: Neprebujenost
Oseba uporablja le zavest in pozornost. Je popolnoma združena z umom in se z njim v celoti identificira. Deluje prek karmičnega programiranja – instinktov, impulzov in refleksov. Čeprav uporablja um, ne ve, kako ga pravilno uporabljati. Tu začne večina praktikov čuječnosti – in, kar je ključno, tu tudi večina ostane, čeprav z izboljšanim sposobnostjo pozornosti.
2. Stopnja: Prebujanje
Z vajami za prebujanje po metodi AIPA se oseba nauči ustaviti um, vstopiti v notranjo tišino, se sprostiti in »odložiti« fizično telo, občutiti energijsko telo ter preusmeriti pozornost na Čisto Zavedanje. Začasno se združi s Čistim Zavedanjem in se nato spet loči, ker še ni trajno izstopila iz uma. Z redno prakso prehodi postanejo hitrejši, združevanje lažje, obdobja združitve pa daljša.
3. Stopnja: Prebujenost
Po približno šestih mesecih do enega leta dosledne prakse lahko oseba trajno izstopi iz uma, združi svojo pozornost s Čistim Zavedanjem in se v njej trdno ustali. V tem stanju se pozornost širi in krči, vendar se povezava – združitev s Čistim Zavedanjem – nikoli več ne prekine. Rezultat je trajna nereaktivnost, čustvena svoboda in tisto, kar okvir AIPA imenuje »polna samorealizacija«.
Mindfulness ne ponuja enakovrednega modela napredovanja v smeri preobrazbe identitete. Njegova razvojna pot, če sploh je opredeljena, opisuje naraščajočo stabilnost pozornosti in čustveno regulacijo. To so le površinske izboljšave znotraj obstoječe identitete, ne pa odmik od nje. Tristopenjski model metode AIPA ponuja strukturni zemljevid, ki ga mindfulness zaradi svoje zasnove, temelječe na pozornosti, ne more ponuditi.
Primerjava čuječnosti in Čistega Zavedanja – Zaključek: Onkraj paradigme pozornosti
Čuječnost je zastavila pomembno vprašanje: ali lahko um naučimo, da bo manj reaktiven?
Odgovor, ki ga podpirajo desetletja raziskav, je pritrdilen. Metoda AIPA pa zastavlja povsem drugačno vprašanje: ali se lahko popolnoma umaknemo iz uma in svojo identiteto zgradimo na temelju Čistega Zavedanja?
To nista isti vprašanji in ne vodita na isto mesto. Mešanje teh dveh pojmov – kot to redno počne popularna kultura – zamegljuje najpomembnejšo razliko v sodobni kontemplativni znanosti: razliko med upravljanjem mentalne vsebine in razpustitvijo identifikacije z umom samim.
Čisto Zavedanje ni čuječnost. Je tisto, kar ostane, ko čuječnost – in vse ostalo, kar ustvarja um – utihne. In to je izredno pomembno za vsakogar, ki ne išče le olajšanja, ampak tudi preobrazbo.
Čisto Zavedanje v praksi: avtorjevo lastno prebujenje – kako je nastalo »Stikalo«
Čisto Zavedanje v metodi AIPA ni teorija, ampak je dokumentirana in izkušena resničnost.
Naslednji odlomek je iz 1. knjige Pisma Palkijem, avtorja Senada Dizdarevića, ki opisuje trenutek v juniju 2004, ko se je začelo prebujenje — in kako je v mesecih, ki so sledili, ustvaril Stikalo.
»4. junija 2004 sem se nekega dne prebudil in takoj začutil, da se je z mano nekaj zelo spremenilo. Bil sem drug človek. Dobesedno. Bil sem popolnoma miren, Mir sam, zbran in bister. Lahkoten in dobre volje. Kar gledal sem, kaj je to. Vedel sem, da se je zgodilo nekaj velikega in pomembnega, a nisem vedel, kaj. Za izraz »prebujenje« sem slišal šele kasneje. Vedel sem, da se je to zgodilo v sanjah, a se nisem ničesar spomnil. Tudi noben angel ni prišel, da bi mi razodel skrivnost radostne novice.
Potem sem opazoval svoje počutje in videl, da to stanje kar traja in traja. Nobenih preskakujočih misli in vsakdanjih neprijetnih občutkov, napetosti in nejasnosti ni bilo. Počutil sem se zelo prijetno, sproščeno in lahkotno. Tudi naslednji dan, ko sem se zbudil, sem bil še vedno blažen.
Videl sem, da je to dobro zame, se začel opazovati in si začel zapisovati značilnosti novega stanja na male rumene samolepilne lističe ter jih lepiti na omaro. Ko je bila omara skoraj vsa prelepljena z lističi, sem jih snel z nje in vse prepisal v zvezek. Od takrat naprej si še vedno zapisujem novosti, ki so se začele dogajati tistega dne, nekega davnega junija in se še vedno dogajajo.
Na začetku me je po prebujenju še premetavalo sem in tja. Nekaj dni sem bil po novem, miren in bister, nekaj dni spet po starem. Bil sem še občutljiv in reaktiven in tudi drugi so me še lahko sprovocirali.
Šele ko sem se iz spozabe vrnil v prijetno stanje, sem videl, kako neprijetno je bilo prej. Ne glede na to premetavanje sem in tja in spet sem sem lepo napredoval in v nekaj mesecih z lahkoto opustil vsa škodljiva vedenja, kot je občasno zastrupljanje s kajenjem in pitjem alkoholov.
Kmalu po prebujenju in opustitvi škodljivih vedenj sem se vse bolje počutil v novem stanju. Prebujenost mi je bila vse bolj všeč. Ni mi bilo všeč, da me občasno še premetava sem in tja, da sem reaktiven in da se spozabljam. Zato sem začel razvijati vaje, s katerimi bi bil stalno v tem stanju miru, vedrine in sproščenosti. Želel sem si postati stabilen, da me nihče in nič ne bi moglo več premakniti iz tega fantastičnega počutja.
Ena od prvih takšnih vaj je bila opazovanje uma, mišljenja in preskakovanja misli. Spomnil sem se na vajo za zaustavljanje uma od Don Juana od Castanede in na sprehodu gledal čez vidno polje. Vaja deluje, vendar pa moraš zanjo imeti možnost gledanja v daljavo. Živim v bloku in skozi okno vidim drug blok. Ves dan pa tudi ne morem biti na sprehodu. Zato sem se spomnil odlične vaje, ki sem jo lahko uporabljal stalno in povsod.
Imenoval sem jo Stikalo in je namenjena izklapljanju uma. Zakaj je to pomembno? Dokler ti preskakujejo misli, si s pozornostjo v umu. Misli te vznemirjajo tudi čustveno, zato se počutiš neprijetno. Mentalna in čustvena vznemirjenost napenja, krči in zateguje tudi telo.
Z ustavljanjem uma in preskakovanja misli preprečiš neprijetne občutke in napetost telesa.
In kako deluje Stikalo? Enako kot vsako drugo stikalo. Opazuješ um in ko vidiš oziroma slišiš, da misliš, stisneš skupaj dva prsta in se tako spomniš, da nehaš misliti. Kako nehaš misliti? Enako kot nehaš govoriti in hoditi: ustaviš se in preprosto ne misliš več naprej.
S pritiskanjem na Stikalo mi je uspelo ustavljati um in biti v notranji tišini tudi po uro in več. Prej je bilo to nepredstavljivo. Znal sem meditirati in tudi večkrat meditiral. Morda mi je včasih tudi uspelo, da sem bil kakšno minuto tiho, o tako dolgi tišini pa bi lahko le sanjal.
Začetno vajo, s katero sem ugašal misli šele zatem, ko so se pojavile, sem nadgradil z novim modelom. Na Stikalo sem začel pritiskati še preden so se misli pojavile. Kot bi jih odganjal že vnaprej in jim onemogočal, da sploh pridejo.
Morda je nekatere ta vaja spomnila na mantranje ali/in na monotono premikanje kroglic na rožnem vencu. Razlika je v tem, da se s Stikalom ne boriš z umom in ga ne želiš preglasiti z nekimi drugimi mislimi – mantrami ali ga tiščati stran z maničnim premikanjem kroglic. Preprosto opazuješ um in ko slišiš misli, ga s pritiskom dveh prstov ugasneš. Ob tem ne pomisliš druge misli in se ne napenjaš, da bi pobegnil umu ali ga premagal. Na Stikalo lahko pritisneš nežno in počasi in enako dobro deluje.
Z ustavljanjem uma sem bil vse več časa v notranji tišini. Potem sem začel vse bolj zaznavati nekakšno prisotnost. Takrat še nisem poznal tega izraza, a bilo je Čisto Zavedanje. Tako sem sčasoma pozornost iz uma premikal na notranjo tišino in naprej na Čisto Zavedanje.
Potem sem razvil še druge vaje, s katerimi sem z lahkoto vse več časa ostajal v notranji tišini in v sproščenem dobrem počutju. Osnovne vaje so opisane v 1. Pismu. Stikalo je dodatna vaja. Kasneje sem razvil še bolj napredne vaje, ki jih boste spoznali v 4. Pismu v nadaljevanju.
Osnovne in napredne vaje so zelo preproste in dragocene vaje za prebujenje, za ustavljanje uma in notranjo tišino, ekspresno in popolno sproščanje telesa, čutenje energijskega telesa in zavedanje Čistega Zavedanja.«
Tukaj se je začela metoda AIPA – ne v laboratoriju ali samostanu, ampak v ljubljanskem stanovanju, nekega junijskega jutra leta 2004, z občutkom, da se je nekaj za vedno spremenilo.
Senad Dizdarević
P.S. Imam zelo dobre novice o Oblakovem osebnostnem razvoju v času blokade.
Pred nekaj dnevi je povedal, da so naši vesoljci prišli v mojo bližino leta 2016 in ne 2015, kot sem jaz prvotno mislil. Včeraj je še dodal, da so prišli avgusta in da je prva ekipa štela 200.000 članov (z besedo: reci in piši, dvesto tisoč članov).
To pomeni, da smo še vedno znotraj desetletja in da bo šele avgusta letos 10 let od začetka blokade. Sistemi imajo radi okrogle številke, tako da poglejmo, ali se bo blokada končala do konca letošnjega avgusta.
Oblak je tudi povedal, kako se je začela blokada. Rekel, je, da je hotel, da so vsi v enem prostoru, da jih lahko vidi, potem pa »je šlo vse skupaj v to smer«.
Že prej sem slišal, da je našim vesoljcem omejil prehod po nekaterih hodnikih in zaprl dostop do nekaterih prostorov, tako da se obe izjavi ujemata.
Tu je časovnica Oblakovega razvoja skozi komunikacijo z nami:
1. Na začetku ni govoril z nikomer, ne z mano ne z našimi vesoljci.
Prav zanima me, kako jih našel, izbral in pripravil, da so prišli sem.
2. Pred tremi ali štirimi leti je začel govoriti skozi sporočevalce.
3. Lani decembra je tri fante iz srednjega vesolja, ki jih je uporabljal za maske, ščite in sporočevalce, poslal domov in začel govoriti neposredno. To ne pomeni, da se pogovarjava, on pove stavek ali dva, in to je vse. Na vprašanja ne odgovarja in govori samo enosmerno.
4. Ko je govoril, je naprej povedal negativni del stavka oziroma laž in šele potem resnico.
Zanimivo, da je govoril čisto po karmičarsko, čeprav Karmične organizacije ni več od leta 2021.
5. Zadnje čase govori samo pozitivno oziroma resnično, negativni del oziroma laž pa preskoči.
6. Začel je govoriti o zgodovini blokade: kdaj so prišli naši vesoljci, koliko jih je bilo in zakaj je postavil blokado oziroma jih začel omejevati.
To pomeni, da se počasi odpira, sprošča in da je sposoben z razdalje pogledati nase, na svoje vedenje in na blokado. Prej je bil zlit z blokadnim ščitom, zdaj se počasi ločuje od njega in govori o njemu. S tem se blokada počasi mehča, sprošča in zmanjšuje.
Blokada je njegov osebni izraz notranjega strahu, negotovosti in napetosti. To je ščit, za katerim se je vsa leta skrival, zdaj pa počasi prihaja ven na prosto. To pomeni, da se vsaj občasno počuti bolje, manj prestrašenega, negotovega in bolj sproščenega. Ko se bo dovolj umiril in sprostil, bo tudi ukinil blokado, saj ščita pred navideznimi grožnjami ne bo več potreboval.
Vidimo, da Sprememba dobro opravlja svoje delo in pripravlja Oblaka na konec blokade in prehod v novo obdobje življenja.
Sporočam še, da smo Palki spremenili v prvi pravljični planet v našem vesolju in takoj prešli na oblikovanje celotnega vesolja v pravljični novi svet.
Povem vam, da boste izredno prijetno presenečeni in navdušeni nad pravljično lepoto novih planetov in našega novega doma.
En dan bližje!
Senad Dizdarević je strokovnjak za osebnostni razvoj, specializiran za prebujanje v Čisto Zavedanje, dekonstrukcijo vere in rekonstrukcijo identitete za vernike, nekdanje kristjane, ateiste in tiste, ki se ukvarjajo z osebnim razvojem ter iščejo globoko notranjo preobrazbo.
Senad je avtor AIPA (Awakening Into Pure Awareness – Prebujanje v Čisto Zavedanje) Metode za osebnostni razvoj, ki namesto lajšanja simptomov celovito transformira osebno identiteto, ki proizvaja bolezenske znake in ustvari novo in zdravo osebnost.
Podobni članki:
AIPA Metoda za Osebnostni Razvoj: Prebujanje v Čisto Zavedanje za Popolno SamoRealizacijo
AIPA Metoda za Opuščanje Vere: Prebujenje v Čisto Zavedanje za Razumnost, Logiko in Resničnost
AIPA Metoda za Invalide: Prebujenje v Čisto Zavedanje za Pozitivno Razmišljanje in Notranji Mir
AIPA Metoda za Digitalno Preobremenjenost, Zasvojenost z Zasloni, Tehnološki Stres in Digitalno Blagostanje
Prihodnost je fantastična
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse štiri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://beletrinadigital.si/iskanje?izraz=senad+dizdarevi%C4%87
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
