Vnebovzetje se ni zgodilo in se nikdar ne bo. Apokaliptičnega Konca Sveta tudi ne bo, bo pa prišlo do konca sedanjega življenja po starem Karmičnem sistemu Zla in Dobrega oziroma bolj Zla kot Dobrega. Po koncu blokade bomo dvignili vse Zemljane, jim dali vse dobrote, ki jim pripadajo in jih preselili na nove planete. Nikogar ne bomo pustili zadaj, kaj šele, da bi ga prepustili Jahveju, namišljenemu mitološkemu bitju ali ga spustili v izmišljeni pekel k njegovemu črnemu bratu dvojčku Satanu. Oba bosta za vedno ostala varno zaprta v bibliji, zaporu Zlih bitij in nič hudega slutečih Jobov in drugih nedolžnih ljudi in živali.
Vsakič ko berem o »krščanskih vrednotah«, se spomnim na križarje, konkvistadorje, inkvizitorje, lov na čarovnice, prisilno pokristjevanje, religijske vojne, Cerkvene finančne goljufije in množične spolne zlorabe otrok vernikov. Ko k temu dodam še izjavo, da »ni večjega sovraštva od krščanske ljubezni«, dobimo pravo podobo križščanstva kot religije sovraštva in nasilja.
Potem ko se ni zgodil Rapture oziroma Konec Sveta in Vnebovzetje dobrih vernikov – dobri verniki so tisti, ki se bojijo boga, klečijo in ga molijo za milost – nekateri pravijo, da se je že zgodil in da smo mi puščeni zadaj (»Left behind«), da trpimo zaradi grešnosti. Zanimivo in značilno za pokroviteljske in Pomembne križščane naj bi to veljalo tudi za neverne in vernike drugih religij. Veruješ ali ne veruješ, hočeš ali nočeš, v vsakem primeru moraš biti križščan.
