Za kozmologe je to vprašanje nastanka oziroma obstoja Sveta, za filozofe smisla življenja, za vsakdanje ljudi pa možnosti uresničitve njihovih potreb in želja. Ali o nas in o našem življenju odločamo sami ali nekdo drug? Ali imamo na to osebo ali okoliščine kakšen vpliv ali ne? Če imamo, kako lahko dosežemo, da nam bo ta oseba ali okoliščine pomagale pri uresničitvi naših potreb in želja?
Odgovor je zelo preprost, logičen in nevernim razumljiv, vernim pa bo razkritje Resnice potegnilo bolj na grenko. Bog ne obstaja, Obstoj ni bil nikdar ustvarjen, saj je večen, Vse, kar obstaja, se dogaja sočasno, kar pomeni, da že obstaja in bo obstajalo od vedno za vedno. To seveda tudi pomeni, da v resnici ničesar ne ustvarjamo, temveč le izkušamo, kar že obstaja. Ker smo neločljivi del Obstoja, se Vse dogaja skupaj z nami, zato imamo občutek, da ustvarjamo, medtem ko (neprebujeni) s pozornostjo in (prebujeni) z zavedanjem le potujemo skozi Obstoj, ki že obstaja. Potrebe in želje, ki so že zadovoljene, bodo zadovoljene, tiste, ki niso, ne bodo. Tako preprosto je življenje v Obstoju.
Po osvoboditvi Zemlje od kontrolorske blokade, po pomladitvi in ukinitvi karmičnega programa in globoke hipnoze, bodo tudi verni zadihali bolj svobodno, mirno in sproščeno, saj bodo dojeli, da sta bog in hudič le izmišljena bavbava, ki jih ne bosta več strašila in jim grozila s peklom.
Naj vam še povem, da vam bodo v novem vesolju zadovoljene tudi tiste potrebe in želje, za katere sploh niste vedeli, da jih imate.
Bog je Sveta Luknja
Neprebujeni ljudje, ki se ne zavedajo Čistega Zavedanja in (še) niso zavedajoča se Bitja Čistega Zavedanja, so v sebi prazni. Ker v notranjosti sebe nimajo resnične Vsebine in Biti, resničnega Sebe, živijo odtujeno in pozunanjeno, le tehnično. Zaradi nezavedanja Čistega Zavedanja so prazni, šibki in negotovi, zato skušajo dobiti Absolutno Moč, še raje Silo, s podrejanjem drugih in prilaščanjem njihove moči, dela in denarja. Religije so odličen primer, kako si prazni in šibki posamezniki oziroma organizacije prilastijo moč drugih in vsaj tehnično okrepijo sami sebe in njihovo nadmoč nad drugimi. Vsaj tehnično pomeni, da bodo vsebinsko še naprej ostali prazni, formalno oziroma strukturno pa bodo imeli kontrolo nad drugimi in bodo odločali o njihovih življenjih.
Bog je simbol te praznine, nezavedanja Čistega Zavedanja in Sveta Luknja, katero verniki polnijo z vero v izmišljeno bitje in v Idejo, ki naj bi jim dala Smisel življenja in smrti. Sami si izmislijo boga, potem pa verjamejo, da je resničen, tako kot so to naredili karmičarji, za tem pa še druge silijo, da verjamejo v njihove blodnje. Verniki so le orodja, božja vozila in instrumenti, le udi. Bog je Glava, verniki pa so le njegove roke in noge. Tako se deli tudi Cerkev, v kateri je Jezus Glava, verniki pa so njegovo Telo. V resnici je bila Glava Karmična organizacija, Cerkev in verniki pa le njeni služabniki, ki so izvrševali vnaprej napisane karmične scenarije.
Karmična organizacija, ki je milijone let absolutno in absolutistično vladala staremu vesolju, si je religije izmislila zato, da bi vernike podredila in jih izkoriščala v imenu Višje Sile. Najprej so jih lažno razglasili za slabe ljudi, grešnike in od boga preklete ter izgnane iz raja v zemeljski pekel, da bi bili še bolj poslušni in ubogljivi, pa jih še strašijo na vsakem koraku in grozijo z večnim peklom.
Bog je psihopatski sadist, mučitelj in morilec
Glavni namen in smisel igre Gospodar in hlapec je služenje nižjih bitij višjim bitjem. Gospodarji so vladarji, ki vladajo, hlapci so služabniki, služnji in služnji, ki služijo. To velja tudi za karmične religije, v katerih je smisel življenja vernikov služiti bogu. Biblije trdijo, da Svet obstaja zaradi boga in je namenjen bogu, ne ljudem. Vloga ljudi je, da služijo bogu in tako povečujejo njegovo Slavo.
“Božja volja naj se zgodi, ne moja!”, kričijo programirani in hipnotizirani verniki, ki so se odrekli lastnemu razumu, osebni moči in lastni volji ter podrejeno sprejemajo tudi najhujše Zlo kot Višje Dobro. Programirani in hipnotizirani so pripravljeni sprejeti, verjeti in verovati v najhujše možne izmišljotine, neumnosti in laži, ki jih kar mrgoli v na primer bibliji in tudi drugih “svetih” knjigah. Najbolj očitna laž je seveda, da je bog ljubeče bitje, čeprav sam zase pravi, da je on ljubosumen, jezen in maščevalen bog, ki od vernih križščanov zahteva, da pobijejo vse, ki ne verujejo vanj:
“Luka 19:27
“Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi bil nad njimi kralj, pripeljite sem in jih pred menoj pobijte.”
Razlaga in komentar Lukovega evangelija 19,27
Zdi se, da Jezus z besedami, izrečenimi na samem koncu prilike o desetih menihih, izreka sodbo Judom, ki zavračajo svojega dolgo pričakovanega Mesija. To je žalitev Kralja in njegovega Očeta. Ker smo kristjani hvaležni in blagoslovljeni prejemniki njegovega neomajnega usmiljenja, lahko včasih pozabimo na strogo pravičnost popolnega Boga. Judje niso imeli nobenega opravičila, da bi zavrnili Božjega Sina. S tem so zavrnili Boga Očeta (Jn 8,19), medtem ko so mu posvečali besede in se pretvarjali, da branijo vero. V resnici so ljubili svojo obliko vere in to, kar jim je omogočala, niso pa poznali in ljubili Boga. Tisti, ki so ga, so bili sposobni prepoznati Jezusa kot Odrešenika sveta.
Zaradi tega, ker je Bog popolnoma pravičen, smo ljudje sposobni dopustiti, da je Bog tisti, ki se maščuje, in nas tako razbremeniti odgovornosti. Ne glede na to, ali uporabi svojega zastopnika, državo, naravno pravo ali kakšno drugo sredstvo, Bog vedno stori, kar je prav. Njegov poziv k nam je, da ljubimo svoje sovražnike in odpuščamo svojim prestopnikom. S križem smo rešeni njegove pravice. Rešeni smo po milosti in samo po milosti. Zaslužili smo si smrt, pa smo prejeli brezplačen dar življenja. Toda nobena krivica ne bo ostala nekaznovana, bodisi z Božjo kaznijo na njegovem Sinu za naše grehe bodisi s pravično kaznijo na neverniku za njegove lastne grehe.
Razčlenitev ključnih delov besedila Luka 19,27
#1 “Toda ti moji sovražniki …”
Ker poznamo prijazno in milostno Božje srce po njegovem Sinu, bi radi zavrnili misel, da bi Bog lahko imel kakšne sovražnike, ampak namesto tega ljubi vse in jim odpušča. Toda Sveto pismo jasno pravi, da smo v svojem grehu sovražni z Bogom (Ro 5,8). Edini način za mir z njim je odrešenje v njegovem Sinu, križanem Kristusu.
#2 “…ki niso hoteli, da bi bil kralj nad njimi…”
Iz neznanega razloga mnogi Judje, ki so se zdeli pobožni, na koncu niso bili predani Bogu, ampak svoji religiji. Pavel razkrije, da je Bog mnogim Judom zaprl oči, da bi vanje cepil pogane (Rim 11), in da jih bo nekega dne spet odprl, vendar to tistih, ki so zavrnili in ubili Jezusa, ne odvezuje odgovornosti ali krivde.
#3 “pripeljite jih sem in jih ubijte pred menoj.”
To je bil običajen prizor, ko so se uprli kralju osvajalcu. Svet je videl veliko takšnega surovega pravosodja. V resnici bo za tiste, ki zavračajo brezplačni dar življenja v Kristusu in Božje usmiljenje (Mk 9,43), še veliko hujše od tega.”
Vir: https://connectusfund.org/luke-19-27-meaning-of-bring-them-here-and-kill-them-in-front-of-me
Naj še jaz “razčlenim” nekaj ključnih izjav iz zgornjega poneumljanja in norčevanja iz vernikov:
1. “Ker smo kristjani hvaležni in blagoslovljeni prejemniki njegovega neomajnega usmiljenja, lahko včasih pozabimo na strogo pravičnost popolnega Boga.”
Zaradi “hvaležnosti” morajo verniki “pozabiti” na kruto in krvoločno nasilnost njihovega “ljubečega” in celo “popolnega” boga, katerega nasilje imenujejo “stroga pravičnost”. Če je psihopatski sadist “popolni” boga, le kakšen bi bil potem nepopolni bog? S takšnimi izjavami sprejmejo nasilje kot “pravosodje” in “pravičnost” ter bogu dovolijo, da tudi njih kaznuje in ubije, če mu ne bodo več hvaležni za njegovo “strogo pravičnost”.
2. “Judje niso imeli nobenega opravičila, da bi zavrnili Božjega Sina.”
Imeli so čisto vse razloge, da ga niso sprejeli, saj Jezus ni bil niti podoben Mesiji oziroma Kralju, ki so ga Judje pričakovali in potrebovali, da jih reši rimljanske okupacije, premaga agresorja in jih zmagovito popelje v svobodo. Po biblični pripovedki je bil Jezus je bil siromak in zguba, ki še sam sebe ni mogel rešiti, kaj šele judovskega naroda. Judovski Kralj bi premagal Rimljane, medtem ko so ti Jezusa križali za šalo.
3. “Zaradi tega, ker je Bog popolnoma pravičen, smo ljudje sposobni dopustiti, da je Bog tisti, ki se maščuje, in nas tako razbremeniti odgovornosti.”
Ali v prevodu: “Zato, ker je bog ljubosumen, jezen in maščevalen ter nasilen, ima pravico, da pobije vse, ki so proti njemu. Za božje nasilje mi ne odgovarjamo.”
Verniki verjamejo, da je bog pravičen in da zato lahko dela nasilje in pobija nasprotnike. Kako bi bil lahko kdorkoli, kaj šele “ljubeč” bog, ki sam zase izjavi, da je ljubosumen, jezen in maščevalen in zahteva pobijanje nevernih, “pravičen”? Kdo lahko verjame v tako očitno neumnost? Samo verni.
5. »… Bog vedno stori, kar je prav. Njegov poziv k nam je, da ljubimo svoje sovražnike in odpuščamo svojim prestopnikom.«
Za izkrivljene in sprevržene vernike je vse Zlo, ki ga naredi bog, »prav«. Bog jih poziva, da ljubijo svoje sovražnike, medtem ko jih on sovraži in jim ukazuje, naj jih pripeljejo in ubijejo pred njim. Celoten in shizofreno razklan božji ukaz se tako glasi: »Ljubite svoje sovražnike«, »Toda tiste moje sovražnike, ki niso hoteli, da bi bil nad njimi kralj, pripeljite sem in jih pred menoj pobijte.«
Tudi danes lahko vidimo, kako križščani »ljubijo« svoje sovražnike, neverne, vernike drugih religij, ki jim imenujejo krivoverci, levičarje, komuniste in socialiste, pripadnike LGBTIQ skupnosti, imigrante, prostitutke itd. itd. Vsi ti ne sprejemajo psihopatskega sadista za »kralja«, zaradi česar bi jih po božjem ukazu kriščani morali pobiti.
5. Verni “bi radi zavrnili misel, da bi Bog lahko imel kakšne sovražnike, ampak namesto tega ljubi vse in jim odpušča.”
Halo?!
To je dober primer shizofrene razcepljenosti vernikov, ki pri zdravih očeh ne vidijo, da jim bog sam govori, da je nasilnež, mučitelj in morilec, saj je ukazal, da naj vse neverne ubijejo pred njim, verniki pa še naprej trdijo, da ljubi vse, torej tudi neverne, ki jih je ravnokar pobil, in jim odpustil, čeprav je pobitim nevernikom zameril in vernim ukazal, da jih pobijejo v njegovem imenu in za njegovo slavo.
6. Pobijanje ljudi “je bil običajen prizor, ko so se uprli kralju osvajalcu. Svet je videl veliko takšnega surovega pravosodja.”
Vsakdo ima pravico, da se brani in upre osvajalcem, tudi religioznim. Nasilje ni pravosodje in nikdar ne bo pravično, temveč je le navadno nasilje.
Na koncu bog skozi vernike še “pravično” in “ljubeče” zagrozi vsem nevernim, ki niso sprejeli Jezusa, da bo za njih “ še veliko hujše od tega”.
Kaj je hujšega od smrti? Večni pekel umiranja.
In kaj je hujše od večnega pekla umiranja? Vera v takšne neumnosti.
Se nadaljuje.
Vse najboljše za vse.
Seno
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse štiri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
