Simbolični pomen bolezni
V članku z naslovom Illness in Literature: Diseases are Symbolic na spletni strani https://www.shortform.com/blog/illness-in-literature/ lahko preberemo nasvete za pisatelje in uporabo bolezni v literaturi. Te lahko uporabijo kot simbole za opis junaka, njegovega stanja in življenja.
»1. Nekatere bolezni so manj uporabne od drugih.
Primer: Sifilis je bil v poznem devetnajstem stoletju pogosta bolezen, ki pa se zaradi negativnega prizvoka ni pojavljala v številnih literarnih delih. Viktorijanska občutljivost ni dovoljevala uporabe bolezni s tako tabuiziranim izvorom.«
Zanimivo, da avtorji tudi danes ne uporabljajo pogosto spolnih bolezni kot oteževalnih okoliščin junakov, čeprav imajo veliko simbolno vrednost v smislu »pazi, v kaj se vtikaš« za moške oziroma »bodi previdna, koga spuščaš v hišo« za ženske.
»2. Bolezen mora biti slikovita.
Kljub temu da je bila bolezen, ki jo je povzročila okužba ali tuberkuloza, strašna, so jo avtorji zaradi njene predstavitve pogosto izbirali. Bolnik postane bled, s temnimi očesnimi jamicami, kot so v srednjem veku slikali mučenca.«
Ha, ha, ha, to je noro, kako se karmičarji norčujejo tudi iz avtorjev, pisateljev in scenaristov! Glavobol se ne vidi, bolezen mora tudi dobro izgledati na platnu, zato je tuberkuloza pravi izbor. Če pa jetiki dodajo še napihnjene mehurje in odprte čire, pa so naslikali idealnega junaka.
»3. Bolezen mora biti skrivnostna.
V viktorijanski dobi književnosti so se bolezni, kot je bila na primer okužba, lahko širile po celih družinah, ne da bi kdo vedel, kako se je bolezen prenesla. To je avtorjem dajalo skrivnostno privlačnost bolezni in obolenj. Po drugi strani pa je bil izvor sifilisa preveč jasen – še en razlog, zakaj so se ga izogibali.«
Razumljivo je, da so za Zle karmičarje bolezni »skrivnostno privlačne« in da to sprevženo težnjo nasilno in zahrbtno podtikajo tudi avtorjem. S karmičnim izkrivljanjem ljudi ter vsiljevanjem nasilja in strahu začnejo že zgodaj, zato so mnoge pravljice in risanke izredno nasilne. Karmičarji priporočajo staršem, da te groze berejo otrokom pred spanjem, tako da jih prenesejo v sanje in jim ustvarjajo nočne more. Enako velja tudi za videoigrice, še posebej t. i. streljačine, v katerih igralci pobijajo vse živo, zraven grdo preklinjajo in to masakriranje celo imenujejo »zabava«.
Sifilis je znova na udaru, ker ni dovolj dober za junake, saj vsi vedo, da so zanj v številnih primerih še plačali, ko so ga staknili pri prostitutkah. Aids bi bil zaradi tega veliko bolj primeren, saj ima vso potrebno negotovost in »skrivnostno privlačnost«. Če oboleli junak še morda ve, od koga ga je dobil, pa ni jasno, ali ga bo preživel. In po logiki slikovitosti je še vizualno še veliko močnejši, saj se junak pri živem telesu spreminja v mrtveca. Kaj češ boljšega, pravi eden od obiskovalcev z drugih planetov. Zraven dobiš še homoseksualnost, divje orgije, alkohol in droge in drama se kar sama piše.
»Najpogosteje uporabljene bolezni v literaturi so:
Bolezni srca: Simbol zlomljenega srca, osamljenosti, obžalovanja, nezvestobe in drugih čustvenih pretresov.
Primer: Nathaniela Hawthorna “Človek iz Adamanta” se glavni junak preseli v jamo, da bi se izognil stikom z ljudmi. V jami mu v telo počasi pronica voda, napolnjena s kalcijem. Z leti kalcij počasi spremeni njegovo srce v kamen. Lik, ki je imel na začetku zgodbe metaforično kamnito srce, ima na koncu dobesedno kamnito srce.
Tuberkuloza: Simbol za izginjanje, občutljivost ali občutljivo naravo.
Primer: Henry James uporablja tuberkulozo tako v Portretu dame kot v romanu Krila goloba.
Kuga: Simbol vsesplošnega opustošenja, družbenega razkroja ali božje jeze.
Primer: Camus uporablja kugo kot sredstvo za ponazoritev negotovosti časa, naključnosti narave in želje po ukrepanju, čeprav je že prepozno.
Neimenovana vročina: Simbol za karkoli avtor želi, da bi bilo.
Mnogi avtorji bi generično vročino uporabili kot rešitev za zaplet, da bi se znebili lika ali ustvarili dramo. Vendar pa so avtorji generično vročino uporabljali tudi simbolično, saj vročine niso omejevale bralčeve asociacije na določeno bolezen.«
Čudno, da niso navedli tudi moške impotence kot močne simbolike junakove izgube moči in kontrole, saj junak dobesedno izvisi na spolnem področju, zaradi česar se mora kje drugje bolj napenjati.
Zgornji članek je lep primer karmičarskega izživljanja nad ljudmi z geslom »življenje mora biti težko in mora bolet«. Tako kot si avtorji šilijo svinčnike in izmišljujejo bolezni za svoje junake, tudi karmičarji pred začetkom naših življenje načrtujejo bolezni za vse nas. Edina razlika je, da so karmičarji totalni psihopatski sadisti in da za njih ni »neuporabnih« bolezni, saj uporabljajo vse po vrsti, da bi »svojim junakom« čim bolj zagrenili življenje.
Za razliko od avtorjev, pisateljev in scenaristov, ki nekaterim svojim junakom omogočijo življenje tudi po koncu knjige ali filma, pa karmičarje svoje žrtve pobijejo od prvega do zadnjega. Svoje življenjske zgodbe ne preživi nihče, saj nas vse na koncu čaka bridka smrt. Če so zemeljski avtorji še nekako navezani na svoje junake, je karmičarskim psihopatom popolnoma vseeno, kaj se zgodi z nami, oziroma jim je pomembno le to, da na koncu zagotovo umremo.
Ali želite biti bolni in »duhovno močni« ali »samo« zdravi?
Za pametne ljudi je zdravstveno vprašanje zelo preprosto: ali bi želeli biti bolni ali zdravi. Ali potrebujete šibkost, da bi bili močni? Ali bi želeli živeti z nogami in rokami ali brez? Ali bi bili slepi, gluhi in nemi ali bi raje videli, slišali in govorili? Bi imeli mlado, zdravo in lepo telo ali raje staro, bolno in propadlo?
Mi smo zavedajoča se bitja Čistega Zavedanja in ne pacienti
Osebnostni razvoj nima nobene zveze z zdravstvenim stanjem posameznika, kaj šele, da bi moral biti bolan, da bi se lahko razvijal. Osebnostni razvoj pomeni, da se človek najprej zave, kdo je in potem živi, kot to, kar v resnici je.
Mi smo zavedajoča se bitja, saj brez zavedanja ne moremo delovati. Brez zavedanja smo lahko živi in na primer v komi, vendar ne moremo živeti našega vsakdanjega in aktivnega življenja. Zavedanje je temelj naše osebne identitete, saj smo brez zavedanja le človeški stroji in prazna telesa brez osebnosti. Zaradi namernih omejitev zavedanja, s katerimi so nam karmičarji to omejili le na ozko pozornost, ki je zlita z umom, ki neprestano premleva, je večina ljudi na planetu nezavedajoča se, spozabljena in izgubljena v različnih odvisnostih. Zaradi nepoznavanja samega sebe ljudje delujejo škodljivo in proti sebi ter kadijo, pijejo in se drogirajo. Ob tem so prestrašeni, žalostni in jezni, razočarani, sovražni in nasilni. Nealove in božje oziroma karmičarske bolezni jim pri tem ne bodo nič pomagale, kaj šele okrepile, temveč jim bodo ravno nasprotno samo še bolj škodovale, jim močno spremenile, omejile in tudi uničile partnerstva, družine in življenje v celoti. Zato ne nasedajte na takšne neumnosti, temveč raje skrbite za svoje zdravje in se osebnostno razvijajte z opuščanjem škodljivih in razvojem koristnih vedenj. Uporabite moje vaje za prebujanje, prebudite se in spoznajte, kako Čudoviti ste!
Vse najboljše za vse.
Seno Naslovnica:
Charlie Cox kot Daredevil. Foto: Eonline.com
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse štiri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
Dobrodošli in vse najboljše.