Zakaj se križščani tako bojijo LGBT skupnosti?
Vidimo, da sovraštvo do homoseksualnih (nevernih, drugače vernih, drugih narodov itd.) izvira iz biblije. Jahve, jezni, ljubosumni in maščevalni bog zahteva in ukazuje vernim, da takšne osebe pobijejo. Iz tega božjega besa izvira tudi muslimanski djihad in italijanska omerta – krvno maščevanje. Verniki so zadolženi, da sovražijo homoseksualce in druge s seznama drugačnih in da se proti njim borijo na vse mogoče načine. Če je le možno, jih morajo obsoditi, zapreti in tudi pobiti, tako kot je to delal Hitler v nacistični Nemčiji.
lahko v članku z naslovom Kako je zahodni svet prežela LGBT teorija in kaj je o tem dobro vedeti spoznamo križ-ščanski pogled na homoseksualnost in druge spolno identitetne oblike:
»Korenine današnjega dogajanja namreč segajo precej daleč nazaj, v predmoderno dobo, ko je v dobršnem delu Evrope prevladoval tako imenovani moralni rigorizem. Pod tem izrazom razumemo vzdušje v družbi, ki je marsikje prevladovalo vse do šestdesetih let prejšnjega stoletja, zaznamovala pa ga je množica spolnih tabujev, v moralni teologiji pa izjemno, skoraj obsedeno ukvarjanje s temami »de sexto«, torej šeste Božje zapovedi. Dovolj je pogled v kakšen predkoncilski priročnik moralne teologije. Neredko so vsebovali težke obsodbe spolnih praks, ki so presegale »nravnost«: heteroseksualni spolni odnos v mejah kanonično sklenjene zakonske zveze. Vse izven tega okvira je bilo obsojeno kot »samo v sebi zlo dejanje« in »zločin, ki kriči v nebo«. Najbolj kritična spolna greha sta bila istospolni odnos in samozadovoljevanje.
Naši predniki, še pred II. svetovno vojno, marsikdaj o spolnosti niso prav veliko vedeli, okvirno pa je bilo jasno, da je spolnost primarno v moški domeni ter da je namenjena zaploditvi otrok. Z drugimi besedami, spolnost je bila opredeljena precej »živalsko«, hkrati pa zakrita pod množico tabujev.
Od 19. in predvsem 20. stoletja pa se je ta stari, »biologistični« sistem, znašel v krizi. Antično-stoično pojmovanje spolnosti, katere glavni cilj je bil reprodukcija, se je začelo majati, in posledice tega čutimo še danes. Tako razumevanje spolnosti je namreč temeljilo na binarnosti spolov, o kateri se nihče ni spraševal, so pa vprašanja nenadoma začela postavljati odkritja sodobnih znanosti.
Če posplošimo, lahko rečemo, da so biološke znanosti redefinirale spolnost, spolni odnos, predvsem pa nujnost spočetja, na kar je usodno vplival izum kontracepcijske tabletke leta 1956; humanistične znanosti pa so postopoma redefinirale odnose med spoloma in povezavo med zakonom in spolnostjo.”
Tabletka proti spočetju je za Cerkev poseben greh človeškega vmešavanja v božjo voljo – otrok mora biti, kolikor jih bog da – in znak razsvetljenega in razumskega razmišljanja z lastno glavo, svobodnega izbiranja in odločanja o lastnem telesu, partnerstvu, spolnosti in družini, kar je za religije smrtni greh. Bog je Glava, on razmišlja, odloča in ukazuje, verniki pa so samo udje, ki morajo ponižno kimati in izvrševati Šefove ukaze. Vse ostalo je greh, stud in gnus.
»Spolna revolucija kot tektonski premik
Že omenjena spolna revolucija je bila v tem smislu pravi tektonski premik. Kontracepcija je zahodnemu človeku ponudila »svobodo poželenja« ločeno od rodovitnosti in s tem popolnoma spremenila naš način razmišljanja. Današnji človek spolnega odnosa, razen če se tako izrecno odloči, sploh ne povezuje več z rodovitnostjo. S tem je v našo mentaliteto zarezala ločnica med naravo (spolni odnos) in avtonomijo (»jaz upravljam s svojim telesom«). Druga ločnica je nastala tekom »emancipacije žensk«, pri čemer se je ločitev zarezala med ženskost in materinstvo. Narastle so kritike tradicionalne družine, češ da je omejena in okostenela v rigidnih okvirjih tradicije, družbenih navad in pričakovanj.
Nihalo zgodovine je, če skrajno posplošimo, zanihalo od moralnega rigorizma povsem v drugi ekstrem in zaenkrat se še ni ustavilo, ampak sili v še večje ekstreme.
Namesto tega se je uveljavil nov pogled na spolnost, zaznamovan s favoriziranjem erosa, nagonov ter ukinitvijo vsakršnih tabujev in prepovedi. Sveti zakon, prej utemeljen na jasni strukturi spolnosti, ki skrbi za rojevanje otrok, se je podrl; človeška spolnost pa je ostala brez redu in smisla.”
To je poleg razsvetljenstva in ateizma še ena pomembna ločnica med vernimi in nevernimi, prvi so ostali v nazadnjaški in mitološki tradiciji biblije, drugi so šli svobodomiselno naprej, se spraševali, preverjali in preizkušali staro, ga ukinjali ter izbirali in ustvarjali novo, kar je še en greh za verne. Kakšno novo le, če je v bibliji že vse povedano. Ne sme se spraševati, kaj šele dvomiti, samo ponižno ubogati in služiti Gospodu.
»Pojav ločnice med sex in gender
Še pred spolno revolucijo se pojavijo ideje o razlikovanju med »sex« (naraven, biološki spol) in »gender« (kulturni, družbeni spol).”
To pomeni, da stari rek »če izgleda, kvaka in hodi kot raca, je raca« ne velja več, zdaj je raca lahko tudi racman, čeprav še vedno hodi kot raca. To je še en izraz svobode in nov greh za verne, ki ne prenašajo svobode in svobodomiselnosti – biblija je Zakon in Zakon se mora spoštovati brez razmisleka. Raca je raca in racman je racman, vse drugo je greh.
»Vendar teorija spolov daje slab, napačen in uničujoč odgovor na to vprašanje. Na resno vprašanje vloge moškega in ženske v družbi odgovori z negacijo naravne razporeditve spolov; vse skupaj proglasi za družbeni konstrukt in – paradoksalno – namesto tega postavi še večji konstrukt: samo sebe. Ločitev med naravo/biologijo in osebo, ki je bila v zahodno mentaliteto vstavljena ob izumu kontracepcije, se še dodatno zaostri in to ločitev uvede tudi na področju posameznega človeka. Teorija spolov namreč na človeka gleda shizofreno, v dveh delih, pri čemer naravne danosti – telo – postanejo suženj človekove svobode. To se skriva pod sloganom »človek ni narava, ampak je svoboda«.
In tako smo danes na pragu novega pogleda na človeka, nove antropologije, ki ji lahko rečemo »trans-seksualna« ali »seksualni pluralizem«. Medtem, ko smo do ločitve med sex in gender prišli skozi znanstvena odkritja glede t. i. »intersex« oseb, torej oseb, ki se že rodijo s kombinacijo moških in ženskih bioloških lastnosti (denimo hermafroditizem), se je v nadaljevanju to strokovno podlago spregledalo in uvedlo ideološko različico, ki zagovarja obstoj nepregledne množice spolov, kar pa je seveda daleč od strokovnosti.”
Evo in smo pri novem grehu: svobodnem odločanju o lastnem telesu. Za verne je bog stvarnik njihovega življenja in lastnik njihovega telesa, o katerem lahko odloča samo on. Če je bog rekel, da mora ženska zanositi, mora zanositi in roditi, ona nima pri tem nič, kaj šele, da bi se vmešavala v Gospodove posle in prekinjala njegove načrte. Ženska mora biti poslušna in ubogljiva ter kot prava Gospodova dekla služiti Očetu, sinu in svetemu duhu, poleg teh treh »svetih« moških pa še svojemu možu, posvetnemu gospodarju.
Za verne je tudi pornografija greh, ker omogoča užitek izven ukazane partnerske spolnosti in ne služi razmnoževanju ter ustvarjanju novih vernikov in duhovnikov, temveč čistemu užitku. Verniki morajo trpeti, ne uživati. Na Zemlji mora biti življenje čim težje, da bodo potem lahko uživali v raju. Vsi posvetni užitki so le Satanove skušnjave, s katerimi jih bog preizkuša, da vidi, če so se popravili in poboljšali, da bi jih morda vrnil nazaj v raj.
Poglejmo še komentarje pod člankom:
Janez Kepic-Kern, SLOVENIANA
“Bogdaj dober dan vsem.
O teh obstoječih a nas spolno klasične ljudi motečih LGBTITDJIH, FEMINISTKAH itd. je dovolj vedeti le bistveno: ker niso zmožni zasnovati klasičnih družin – so za skupnost narodov in držav – čisto brezperspektivni. Le kot posamezniki živijo dokler živijo in umrejo brez lastnih družin, brez lastnih potomcev. Žalostno. To je vse.”
Rasputin ga je vprašal:
rasputin
“Le kot posamezniki živijo dokler živijo in umrejo brez lastnih družin, brez lastnih potomcev. Žalostno. To je vse
++++
Kaj pa duhovniki, redovniki, nune …? A oni imajo potomce ali tudi žalostno umrejo brez lastnih družin?”
Namesto Kepica mu je odgovoril Kozorog in duhovnike vzel v bran, zato pa grobo napadel levičarje:
Kozorog
“Duhovnikov, redovnikov, nun in ostalih puščavnikov je morda za 1% človeštva, medtem ko je luzerjev, lenuhov in ostalih levičarskih parazitov 1 milijarda ali več in ker bi bili drugače spregledani in zaničevani, so si izmislili LGBT, zelene agende, ki to niti pod razno niso, vsak dan pripeljejo novega psa in ga podojijo ali pa hodijo v plenicah, predvsem pa se zadevajo z opojnimi sredstvi ter se po večini še obilno redijo.”
Eden s Štajerske se je vprašal, a pozabil, da so verniki manjšina v Sloveniji:
Stajerska2021
“LGBT – kako lahko dovolimo, da nas gnjavi manjšina.”
Se nadaljuje.
Vse najboljše za vse.
Seno
P. S. Če poznate koga iz skupnosti LGBTQIA+, mu, hvala, pošljite povezavo do teh člankov, saj mu bo zelo koristilo, da pozna resnico.
Naslovnica: V nacistični Nemčiji so morali homoseksualci nositi rožnate trikotnike. Foto: time.com
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse tri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
Dobrodošli in vse najboljše.
