Na slovenski politični sceni obstajata tudi dve svobodi: leva in desna
Dr. Bernard Nežmah o desničarski “svobodi” kot o najbolj svobodni svobodi sploh: “Svobode, ki jo je omenjala novoustanovljena stranka tudi po volitvah, ni mogoče zaznati, oziroma kakršnekoli spremembe v svobodi.«
Nežmah meni, da bodo Slovenci po volitvah težko kaj bolj svobodni kot pred njimi, saj je bila po njegovih besedah svoboda “totalna” pod Janševo vlado, “lahko smo imeli neprijavljene demonstracije, lahko si izpeljal, napisal, izrekel, karkoli si želel, uporabil najhujši besednjak in vse je bilo sprejemljivo. Na področju svobode gremo lahko kvečjemu v drugo smer, v manj svobode”.” (Vir: https://nova24tv.si/slovenija/dr-nezmah-ta-velika-zmaga-napoveduje-poraz-goloba-na-naslednjih-volitvah/)
Poleg formalne in zakonske svobode bivanja, govora in izražanja ter druženja obstaja tudi vsebinska svoboda, ki je bolj osebna in predstavlja občutke miru, sproščenosti in prijetnega bivanja.
Svoboda ni samo nasprotje vojne, zapora in omejitev, je tudi mir brez nasilja; sproščenost brez pritiskov; varnost brez napadanja in zmerjanja; moč namesto nemoči; občutek vrednosti in cenjenosti nasproti zaničevanju in zmerjanju; enakovrednost in enakopravnost nasproti podrejanju in izključevanju.
Janša krši zgoraj naštete človekove pravice do svobode, saj javno in glasno zaničuje večino ljudi, ki mu že 30 let plačujejo lagodno življenje, poklanjajo dobro plačo in vrhunske privilegije.
Desničarji ne razumejo svobode enako kot levičarji, svobodomiselni in nepolitični, saj so ujetniki religiozne hierarhije, v kateri ni svobodnih ljudi. Za verne ni svobodne volje, saj ima po njihovem verovanju bog že vnaprej narejen načrt za vsakogar od njih. “Tvoja volja naj se zgodi, ne moja!”
Bogu morajo poslušno, podrejeno in ponižno služiti kot služnji, enako tudi cerkvenim in političnim voditeljem. Te jim je dal bog, da jim sledijo, jih ubogajo in izvršujejo njihove ukaze. Verni nimajo pravic, le dolžnosti. Za njih “svoboda” pomeni privilegij, da so izbrani, da lahko služijo bogu, Cerkvi in političnim vodjem. Hierarhični nadrejeno-podrejeni komandni način je značilen za vse religije, kulte in diktature. Ko je Hitler prišel na oblast, je najprej ukinil človekove pravice. Kakšne pravice neki, dolžnosti!
Slovenski desničarji se počutijo “svobodne”, ker niso na udaru nasilnih janšistov. Oni so na strani agresorja in se v njegovi senci počutijo varne. Zadovoljni so, ko pada po nevernih, svobodomiselnih, levičarjih in nepolitičnih grešnikih in se ob tem počutijo dobro. Tudi zato jim je težko, ker so izgubili volitve, saj Janša ne bo mogel več z vrha oblasti maltretirati drugačnih, saj iz opozicije ne bo imel več toliko moči. Po obsodbi na pogojno zaporno kazen zaradi žaljivega tvita pa bo moral še posebej paziti, kaj govori.
Janšin eksorcizem: izterjevanje rdečega komunističnega demona iz Janše
Kot je splošno znano, je bil Janša goreč komunist in zaprisežen Titov omladinac. Kot spreobrnjenec, ki je v Komunistično partijo prišel iz domobranske družine, je moral biti bolj komunističen od vseh komunistov in drugu Titu dokazati, da mu je zvest do groba ter pri rdeči zvezdi priseči, da ne bo skrenil s Titove poti.
Janšizem je tako najprej njegov lastni eksorcizem in njegova osebna, religiozna in desničarska politična čišča, spokora in ločevanje od komunističnega zla, s katerim se je okužil v mladosti. Na drugem mestu Janša z janšizmom kot politično terapijo skuša “ozdraviti” tudi vse “bolne” levičarje, neverne, svobodomiselne, civilne, pripadnike LGBT, imigrante, južnjake, balkance in čefurje, matere samohranilke in prostitutke ter prejemnike denarne socialne pomoči od njihovih “bolezni” ter jih spreobrniti v poslušne hlapce, ki ga bodo sprejeli kot osebnega Rešitelja in častili kot svojega Odrešenika.
Janša in desničarji z namernim razdvajanjem in razkolom slovenske družbe ločujejo verne od nevernih, domobrance od svobodomiselnih, levičarjev in nepolitičnih, zato da bi se končno ločili od komunistov in živeli v svoji državi. Janša se hoče znebiti starega komunista v sebi, oprati zgodovinskega izdajstva domobranstva in postati brezmadežno čist. Z zaničevanjem in zmerjanjem drugih nezavedno preklinja in obtožuje sebe za svojo komunistično preteklost. Tako se tudi kaznuje in izvaja pokoro za lastne rdeče grehe, ko je bil še goreč partijec. Zmerjanje drugih oziroma nezavedno sebe je antimolitev: namesto očenaša sovražne psovke in zmerljivke.
Janša je svojo osebno travmo pozunanjil, kolektiviziral in vanjo vključil tudi svoje sledilce, volilce in simpatizerje. Desničarji so njegov kolektivni jaz, ki mu pomagajo pri “čiščenju” komunistične “umazanije” in »zdravljenju« komunistične “bolezni”. Janšino zmerjanje je nasilno in grobo izganjanje rdečega hudiča iz sebe in sočasno tudi izganjanje komunističnega zla iz slovenskega desničarskega rešnjega telesa. Dokler ni in niso čisti, ne morejo v domobranska nebesa. Desničarji z “izganjalskim” zmerjanjem vseh drugačnih, svobodomiselnih, levičarjev, nepolitičnih, pripadnikov LGBT, nevernih, južnjakov, imigrantov, prejemnikov socialne denarne pomoči ter mater samohranilk in prostitutk pomagajo Janši, da bi postal svetnik: Mučenik, ki je prestal komunizem na lastni koži, in Junak, ki se ga je znebil. Da bi postal čist, mora najprej odstraniti iz sebe komunistično “golazen” in rdečo “drhal”, da bi lahko kot politični Jezus vstal iz smrtnega greha komunizma kot prvi Idealni Janšist.
Ker je Janša dežurna žrtev komunizma, se žrtvuje tudi za levičarje in z zmerjanjem komunističnega “demona” tudi iz njih izganja rdečega hudiča. Levičarji, neverni in nepolitični mislijo, da jih Janša sovraži in zmerja, on pa jih v njegovi nezavedni blodnji rešuje in z zmerljivkami tudi iz njih izganja rdečega komunističnega zmaja. Namesto da bi mu bili hvaležni, so ga v svoji “nevednosti” in “zmoti” še zrušili iz oblasti. Desničarji trdijo, da so se volilci zmotili, ko niso glasovali za Janšo in da morajo biti nori, da so glasovali proti njemu.
Tudi desničarji se z nasiljem nad svobodomiselnimi javno spovedujejo in s projiciranjem zla v druge nezavedno samokaznujejo za poraz v 2. svetovni vojni, ko niso uspeli premagati komunistov in ustvariti čiste domobranske države. To je njihova zgodovinska travma, ki jo je čutiti v večini njihovih pisanj, ki so polna grenkobe, razočaranja in obupa. Skupaj z nacisti so imeli zgodovinsko priložnost, a so jo zapravili. Le kdaj jo bodo spet dobili, če sploh še kdaj? Po osamosvojitvi Slovenije so še enkrat poskusili prevzeti Slovenijo, a jim je tudi tisti poskus klavrno propadel. Letos so prepričljivo izgubili tudi volitve, kar jih je še dodatno potolklo. Čudijo se, kako to, da so volilci tako neumni in da volijo zase, za svobodomiselne, levičarje in nepolitične, za enakovrednost in enakopravnost, človekove pravice in svoboščine, ne pa za izdajalce, kolaborante, nacistične hlapce, domobrance, desničarje, nacionaliste, rasiste, homofobe in ksenofobe ter sovražnike vseh drugačnih. Desničarji so prepričani, da bi morali zgoraj našteti voliti za njih, da bi jih Janša lahko še naprej javno zaničeval in poniževal, medtem ko bi si gradili svojo Domobranijo.
Janša je v postopku komunističnega eksorcizma po komunistični formuli, ki se je je naučil v partiji, moral naprej identificirati v sebi notranjega sovražnika in ga izločiti iz sebe. To sta bila komunizem in socializem, rdeči demon in krvavi hudič. Sovraga je potem v drugi fazi prepoznal kot zunanjega sovražnika v podobi svobodomiselnih, nevernih, levičarjev in nepolitičnih. V političnem smislu se ta boj proti zunanjemu sovražniku vidi tudi kot boj proti opoziciji, saj Janša kot voditelj kulta osebnosti ne prenaša nasprotovanja in kritike. Njegovi ponižni sledilci se mu le klanjajo in ga hvalijo, tako da ima občutek, da je glavni. Na obravnavah v komisijah v parlamentu in v predvolilnih televizijskih soočenjih smo lahko videli, kako je popolnoma izgubljen in negotov, ko mu nekdo nekaj pove neposredno v obraz, saj tega ni navajen.
Da bi se lahko znebil tudi zunanje “nevarnosti”, se zdaj muči, da bi likvidiral tudi vse drugače misleče, ki ga ogrožajo, saj bi ga lahko znova okužili s komunizmom, to smrtonosno “kugo”. Levičarji mu z občasnimi nasilnimi reakcijami na njegovo zaničevanje pri tem še pomagajo, saj je to za Janšo dokaz, da so oni ta ničvredni komunistični tujek, ki ga je izločil iz sebe, kot da bi izpljunil gnil pljunek, katerega se želi dokončno znebiti. Enako se je “čistil” tudi Hitler, ko je s pobijanjem Judov oziroma judovske “bolezni” “zdravil” judovsko poreklo v sebi in se skušal znebiti tega “strupa”.
Če naredimo še en korak višje, se tudi karmičarji, še posebej Zla energijska bitja iz absorbcijskega dela vesolja nad 8. dimenzijo, “čistijo” tako, da so vse Zlo izločili iz sebe in ga vsilili nam. Mi moramo biti umazani, da so oni lahko čisti. To je očiten vzorec, ki se ponavlja po formuli “tako zgoraj kot tudi spodaj”.
Se nadaljuje.
Vse najboljše za vse.
Seno
Preberite več o čudovitem življenju, ki nas čaka po ukinitvi blokade Zemlje, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse tri dele si lahko izposodite ali kupite na:
https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam.
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
Dobrodošli in vse najboljše.
