Tomaž Kvas, avtor članka, našteje nekaj nasvetov za lažje odločanje.
»Vzeti vajeti v svoje roke
Oglejmo si nekaj nasvetov, kako premagati neodločnost. Kadar omahujemo, med nami in našimi cilji stojita strah ali občutek nemoči. Čeprav stanje neodločenosti ni prijetno, je vseeno lažje prenašati ga, kot pa se spoprijeti z odgovornostjo za dokončno odločitev, če se ta izkaže za slabo. V stanju neodločenosti lahko ohranjamo slepilo gotovosti. V takšnih primerih se moramo vprašati, kakšno ceno ima nedejavnost in ali nemara ni ta višja od cene slabe odločitve. Slaba odločitev je često boljša od nobene.«
Kot sem napisal, zelo nam bo koristilo, da neodločnosti ne absolutiziramo kot neke trdovratne in stalne lastnosti. Ni rečeno, da imamo pred pomembnimi odločitvami vedno »strah ali občutek nemoči«. Lahko da smo še v fazi zbiranja informacij, preverjanja teh informacij, ustvarjanja najboljših kandidatov, primerjanja teh kandidatov po različnih merilih in se šele pripravljamo na pravo odločitev.
Kot vsi dobro vemo, se moramo le redko tu in takoj poročiti ali ločiti z nekom. Ponavadi imamo veliko več časa za takšne odločitve. Enako tudi vemo, da nas dobre odločitve ne bodo vedno pripeljale do dobrih rezultatov. V vsakem primeru pa »slaba odločitev ni boljša od nobene«:) Slaba odločitev je slaba odločitev in bo predvidoma prinesla slabe posledice. Pomembno je, da ne nasedamo navideznim ali konkretnim pritiskom, še posebej drugih oseb, ki lahko zaradi sebičnosti izkoristijo našo pomanjkljivo informiranost, ali nas kar na hitro nagovorijo ali in posredno ali neposredno prisilijo, da rečemo ja, čeprav tega po premisleku nikdar ne bi naredili. Če vidimo, da za določen izbor rabimo več časa, si ga preprosto vzemimo. S tem, da si sami določimo, do kdaj se bomo odločili. Če je naša odločitev pomembna tudi za druge, jim to tudi jasno povejmo.
»Ljudje imamo močno potrebo po gotovosti in zanesljivosti. To v nas budi nerazumno pričakovanje, da bo vsaka odločitev, ki jo bomo sprejeli, prava – kar pa je preprosto nemogoče. Ta težnja po popolnosti rodi neodločnost in spreminjanje že sprejetih odločitev, da ne govorimo o sekiranju in neprestanem premlevanju. Pri tem se pogosto naslanjamo na dve pogosti, a napačni predpostavki; prva je, da moramo točno vedeti, kaj hočemo, preden se odločimo, druga pa, da obstaja le ena pravilna rešitev, in ta se mora kot takšna pokazati takoj, ko jo sprejmemo. Kot govorijo življenjske izkušnje, ti dve trditvi ne veljata vselej. Danes ne vemo zmeraj, kaj bo za nas dolgoročno najboljše in vedno nas lahko več rešitev pripelje do istega cilja, zato je včasih bolje vztrajati pri ne najboljši odločitvi, kot pa se ne odločiti – ker v življenju za nazaj veliko bolj obžalujemo, če nečesa nismo storili, kot če smo kaj storili napak. Ne bojte se napak – vsi jih delamo – in upoštevajte tale rek: če že ne sprejmem prave odločitve, jo lahko pozneje popravim in poskrbim, da bo prava.«
Za neprebujene, ki so zliti z umom in telesom in so odvisni od objektov, »gotovost in zanesljivost« pomenita, da imajo dom, službo in denar. Življenje vidijo kot skrb za zagotavljanje zunanjih objektov, ki jim bodo prinesli zadovoljstvo in občutek uspešnosti. Kapitalizem še dodatno idealizira in zahteva uspešnost in zaničuje neuspeh. Tako prav odkrito spodbuja pohlep kot gonilo napredka, slavi zmagovalce in se norčuje iz luzerjev. Neprebujeni poudarjeno dramatizirajo in problematizirajo življenje, sebe in druge in so zato tudi zelo občutljivi na pravilne in napačne odločitve. Želijo si, da bi bilo vse idealno in da ne bi naredili nobenih napak. To še posebej velja za Pomembne, ki so obsedeni s statusom najboljših, medtem ko se Ubogi bojijo, da ne bi česa naredili prav in slučajno uspeli ter izgubili svoj položaj žrtve:)
Prebujeni nismo odvisni od objektov, zato za nas dobro življenje in uspešno delovanje pomenita nekaj čisto drugega kot za neprebujene. Na prvem mestu smo zelo zadovoljni, da smo Zavedajoča se Bitja Čistega Zavedanja. V Čistem Zavedanju ni drame, problemov in napak. Nimamo strahu in se nikoli ne sekiramo zaradi ničesar in nikogar. Vedno se odločamo za naše dobro in za korist vseh. Če naše odločitve ne prinesejo želenih rezultatov, smo popolnoma mirni, saj vedno vemo, da smo se odločili pravilno. Ne glede na to, kakšni so razlogi za to, da nam ni uspelo, vemo, da ta izbor v tem času in prostoru ni bil mogoč, saj ga očitno ni bilo v Obstoju. Če kasneje vidimo, da bi bila drugačna odločitev še bolj koristna, smo isto mirni, saj vemo, da smo prejšnjo odločitev sprejeli na podlagi želja, potreb, informacij in možnosti, ki smo jih takrat imeli.
In še, nikakor ne sprejmite slabe odločitve z idejo, da »jo lahko pozneje popravim in poskrbim, da bo prava«. Dober oziroma slab primer so ženske, ki se poročijo z alkoholikom, odvisnikom ali in nasilnikom. Če jim, kar je izredno redko, v večini primerov ti škodljivci spremenijo žensko:), uspe spremeniti moškega v domačo lutko, se potem pritožujejo, da ni nič od njega:)
Avtor članka nadaljuje z odločitvijo pred odločitvijo in pravi, da se je najprej dobro sploh odločiti, ali se bomo o nečem odločali ali ne.
»Ključno je, da se ne obremenjujemo s tehtanjem nepomembnih odločitev, ki ne vplivajo na pomembne življenjske cilje, samo zato, ker smo soočeni z več potmi. Prav tako na naše odločitve ne sme vplivati želja po tem, da bi naredili dober vtis na druge ali jim ustregli. Tudi pri pomembnejših odločitvah z več rešitvami moramo oceniti, kdaj je treba nehati tehtati. Na določeni točki koristi, ki jih prinaša dodatno iskanje podatkov, strmo padejo, bolj kot odločitev je pomembna hitrost, s katero jo sprejmemo. Poglavitno je, da začnemo na podlagi odločitve nemudoma delovati, da skrbno proučimo, kako se ta obnese, po potrebi odločitev prilagodimo in gremo naprej.«
Pri tem nam bo zelo koristil ožji izbor kandidatov in rok za odločitev, ki si ga sami postavimo, če je to le mogoče.
Avtor takoj za tem najprej predlaga »miselni odmik od lastnega položaja, s čimer zlasti čustvom preprečimo, da bi nam meglila presojo«, v drugem odstavku pa se sam »miselno odmakne« od lastnega nasveta in priporoča, da »zaupajte svoji intuiciji in si prihranite precej miselne telovadbe. Če vas ob nečem preveva slab ali dober občutek, mu prisluhnite, ga razčlenite in se odločite, ali ga boste upoštevali.« :):)
Neprebujeni se večino časa počutijo neprijetno, zato se na občutke pri odločitvah ne morejo preveč zanašati oziroma jih ti lahko zelo zanesejo:) Da bi se lahko odločali na podlagi občutkov, bi morali imeti popolnoma čisto energijsko telo. Dokler je to telo umazano, raztrgano in poškodovano, ga ne morejo učinkovito uporabljati.
S prebujenjem in opustitvijo vseh škodljivih lastnosti in vedenj si popolnoma uredimo energijsko telo. Ne glede na to, da imamo potem čisto energijsko telo, nam to tudi sedaj ne bo koristilo za odločanje po občutku, saj se kot prebujeni stalno počutimo fantastično dobro:)
V vsakem primeru se lahko prebujeni in neprebujeni zanesemo na čustveni spomin in se spomnimo neprijetnosti zaradi določenih odločitev. Ob tem lahko tudi vidimo in slišimo na primer sumljive tipe, ki nas nagovarjajo in morda tudi silijo v čudne posle. S tem nam seveda zelo koristijo, da se lažje odločimo, da z njimi ne bomo imeli ničesar. Nekateri med njimi, kot na primer psihopatski sadisti, so se naučili lagati tudi z govorjenjem in vedenjem, tako da se ti z eno roko navidezno prijazno smehljajo, medtem ko te z drugo roko za hrbtom že izkoriščajo.
Na koncu Tomaž še doda dva pripomočka za odločanje.
»Vprašajmo se, kako bi denimo v našem položaju ravnal kdo drug ali kako bi svetovali prijatelju, če bi se znašel v podobnih razmerah.«
Pri tem je seveda pomembno vedeti, kdo je ta »kdo drug«:) In s tem, da ni rečeno, da bi sami naredili isto kot bi svetovali prijatelju. Neprebujeni, ki bi bili prijatelju zavistni, bi mu namerno dali slab nasvet ali bi ga poskusili odvrniti od novega in za njih bolečega uspeha.
Avtor zaključi članek z govorico telesa neodločnih ljudi, ki naj bi cincali, cagali in mencali ter prestopali z noge na nogo.
»Našo neodločnost sporoča tudi govorica telesa – ko omahujemo v mislih, se obotavljamo tudi s telesom, natančneje rečeno: prestopamo z ene na drugo stran. Raziskovalka Iris Schneider z nizozemske univerze Vrije je to pokazala s preprostim, a domiselnim poizkusom. Prostovoljce je prosila, naj preberejo dva različna članka o ukinitvi določitve minimalne plače. Prvi je predstavil zgolj argumente za odpravo te določitve, drugi pa je poleg razlogov za navajal tudi tiste proti. Tisti, ki so prebirali članek z obema platema zgodbe, so se medtem nevede prestopali z ene strani na drugo, tisti, ki so prebrali enostranski članek, pa so bili bolj na miru. Gibanje nakazuje, kdaj omahujemo. Potem ko so jim dali nekaj časa za premislek, so udeležence naprosili, naj se odločijo, ali podpirajo odpravo določitve ali ne. Ko so se enkrat odločili, so se nehali prestopati.«
Z gibanjem levo desno so se odločali za ali proti, leva noga za, desna proti:) Iz raziskave ni razvidno, ali so se po odločitvi očitno postavili na nogo odločitve:) Če bi med raziskavo sedeli ali ležali, poizkus ne bi uspel. Znake negotovosti lahko vidimo tudi po očeh, saj je oseba rahlo odsotna, ker preiskuje možnosti izbora. Takoj ko se odloči, je spet prisotna.
Drugače pa ti znaki še posebej zanimajo igralce pokra:)
Se nadaljuje.
Vse najboljše za vse.
Seno
Preberite več o prebujanju in vajah za prebujanje, s katerimi boste z lahkoto opustili neodločnost in vse druge škodljive lastnosti in postali enotni in odločni, v moji seriji knjig Pisma Palkijem Sporočila mojim prijateljem na drugem planetu.
Vse tri dele si lahko sposodite ali kupite na:
https://www.biblos.si/rezultati-iskanja?q=senad
Na istem naslovu dobite tudi brezplačno knjigo Vi niste vaš um Vi ste Čudovito Bitje Čistega Zavedanja.
Vabim vas, da se naročite na e-novice za prebujanje, osebni, partnerski in družinski razvoj ter spoznavanje vaše Čudovitosti.
Dobili boste brezplačno knjigo »Kje sta Don Juan in Carlos Castaneda?«, v kateri opisujem primerjavo med starodavnim sistemom za osebnostni razvoj in mojim modelom za prebujanje.
Kliknite tu in se naročite tam:)
https://www.pismapalkijem.si/brezplacna-knjiga/
Dobrodošli in vse najboljše.
