Edina lekcija, ki bi jo morali iz travm vsi dobiti, je, da so škodljiva dejanja – misli, občutki in čustva, besede in dejanja – ki povzročajo travme nepotrebna, nekoristna in izjemno škodljiva. Naslednji korak bi moral biti takojšnja, močna in dosledna odločitev, da bomo opustili vsa škodljiva dejanja in postali koristni ljudje, ki ne škodujemo več sebi in drugim. Kdor tega ne stori, se še naprej prepušča spozabi, dela škodljive stvari in povzroča travme sebi in drugim.
Boj za preživetje, v katerem se ljudje borijo drug proti drugemu, in to z vsemi sredstvi, ni rast, ampak propad. V naravni družbi ni težav in ni boja. Naravni razvoj se dogaja svobodno, mirno in sproščeno. V novem vesolju se nihče ne bori proti nikomur in za nič, vsi prijateljsko sodelujejo za korist vseh. Od ukinitve Karmične organizacije in njenega Zla v vseh oblikah smo se v nekaj letih razvili bolj kot v milijonih letih karmičarskih »izzivov«, težav in bojev. Samo Zla bitja se razvijajo v Zlu, Dobra rastejo in napredujejo v Dobrem.
Karmično vesolje je bilo predatorsko vesolje in pravi pekel, v katerem so karmičarski mrhovinarji namerno mučili in ubijali ljudi in živali in si sebično prilaščali njihove izkušnje. Razumljivo je, da so bili nezavedajoči se ljudje razočarani nad življenjem, saj so si zaradi naravne dobrote, ki so jo karmičarji hoteli uničiti, a je niso mogli, želeli Dobro, lepo in prijetno življenje.
Žalost je zadnja stvar in nobena stvar, ki otroke naredi otroke, kaj šele odrasle spet otroke. Žalost je izraz nemoči in slabe volje ob izgubi drage osebe, živali oziroma drugih vrednih priložnosti in stvari. Jok ni čudovit, ampak je neprijeten, žalost pa ni »napovedana ljubezen«, saj ljubezen ni žalostna, ampak srečna in vesela. Žalostni človek se počuti nesrečnega, saj nesreča in žalost hodita z roko v roki.
Naslednja kritika omenjenega bralca je letela na našo prijateljsko pomoč pri iskanju idealnega partnerja ter oživljenja rodovne družine in povezave vseh njenih članov, kar naj bi bilo “grobo poseganje
